EIC Accelerator Izzivi za leto 2025: Spodbujanje strateških inovacij v Evropi

Izzivi pospeševalnika European Innovation Council (EIC) za leto 2025 se osredotočajo na opolnomočenje zagonskih podjetij, malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter malih podjetij s srednje veliko kapitalizacijo s prebojnimi rešitvami na kritičnih področjih. Ti izzivi so v skladu s prednostnimi nalogami Evropske unije na področju digitalne preobrazbe, zelenega prehoda, trajnostnih prehranskih sistemov, odpornosti na vesolje in mobilnosti naslednje generacije. Cilj EIC Accelerator Challenges je z zagotavljanjem ciljno usmerjenega financiranja in podpore spodbujati odmevne inovacije, ki prispevajo k evropskim ciljem glede konkurenčnosti, avtonomije in trajnosti.

1. Napredni razvoj materialov in nadgradnja

Ta izziv se osredotoča na inovativne materiale, ki nudijo znatne izboljšave v zmogljivosti, trajnosti in stroškovni učinkovitosti. Napredni materiali so ključni dejavniki na področjih, kot so energetika, elektronika, zdravstvo in transport, ta izziv pa cilja na projekte, ki lahko povzročijo preboj na teh področjih.

• Cilj: podpirati razvoj in nadgradnjo naprednih materialov z močnim tržnim potencialom in trajnostnimi koristmi.
• Področja fokusa: Vzdržljivi, lahki, trajnostni materiali, ki zmanjšujejo vpliv na okolje in izboljšujejo energetsko učinkovitost.

2. Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami

Ta izziv podpira biotehnološke inovacije, ki zmanjšujejo ogljični odtis proizvodnje hrane in krme. Biotehnologija igra ključno vlogo pri ustvarjanju bolj trajnostnih kmetijskih praks in razvoju alternativ tradicionalnim živilom živalskega izvora.

• Cilj: Spodbujati biotehnološke rešitve, ki prispevajo k proizvodnim procesom z nizkimi emisijami v živilskem in krmnem sektorju.
• Področja fokusa: rastlinske ali mikrobne alternative hrani živalskega izvora, izboljšane sorte poljščin in okolju prijazna proizvodnja krme.

3. GenAI4EU: Evropski generativni AI prvaki

Generativna umetna inteligenca preoblikuje sektorje iz zdravstva v kreativne industrije. Namen izziva GenAI4EU je vzpostaviti evropsko vodilno vlogo na področju generativne umetne inteligence s podpiranjem inovativnih rešitev umetne inteligence, ki so v skladu s standardi EU o zasebnosti in etiki podatkov.

• Cilj: Spodbujati razvoj naprednih generativnih tehnologij umetne inteligence, ki so inovativne, etične in usklajene z evropskimi vrednotami.
• Področja fokusa: Generativne aplikacije umetne inteligence v zdravstvu, ustvarjanju vsebin, proizvodnji in na drugih področjih z velikim vplivom.

4. Storitve v vesolju in odporna vesoljska infrastruktura EU

Ker vesoljska infrastruktura postaja vse bolj bistvena, ta izziv obravnava potrebo po inovativnih rešitvah za podporo vzdrževanju, servisiranju in odpornosti satelitov in drugih vesoljskih sredstev. Cilj je zagotoviti prisotnost in avtonomijo Evrope v vesolju.

• Cilj: Razviti tehnologije, ki povečujejo trajnost, odpornost in avtonomijo evropske vesoljske infrastrukture.
• Področja fokusa: Storitve v vesolju, odpornost satelitov, upravljanje orbitalnih odpadkov in varne komunikacije.

5. Inovacije v mobilnosti prihodnosti

Prihodnost mobilnosti je v trajnostnih, avtonomnih in povezanih prometnih rešitvah. Ta izziv išče inovacije, ki obravnavajo tehnične, regulativne in družbene vidike mobilnosti naslednje generacije, kot so avtonomna vozila in trajnostni prometni sistemi.

• Cilj: podpirati transformativne mobilnostne rešitve, ki so usklajene z zelenimi in digitalnimi prehodi v Evropi.
• Področja fokusa: električna vozila, tehnologije avtonomne vožnje, multimodalne transportne rešitve in pametni sistemi mestne mobilnosti.

Zaključek

Izzivi EIC Accelerator za leto 2025 predstavljajo evropsko zavezanost vlaganju v strateške inovacije z velikim vplivom, ki podpirajo tehnološko suverenost in trajnostno rast. Z osredotočanjem na ključne sektorje, kot so napredni materiali, biotehnologija, umetna inteligenca, vesolje in mobilnost, želi EIC evropskim podjetjem omogočiti, da postanejo vodilna v svetovnem merilu, spodbujajo družbene koristi in se uskladijo z dolgoročnimi cilji EU glede inovacij in odpornosti. .

Napredni razvoj materialov in nadgradnja: EIC Accelerator Challenge 2025

Izziv Advanced Materials Development and Upscaling v okviru EIC Accelerator je namenjen preboju v znanosti o materialih, usmerjen v inovativne materiale z velikim potencialom za vpliv na sektorje, kot so energija, zdravstvo, transport, elektronika in gradbeništvo. Ker je v središču trajnost, si ta izziv prizadeva financirati projekte, ki prinašajo bistvene izboljšave v uspešnosti, stroškovni učinkovitosti in vplivu na okolje ter podpirajo evropske cilje glede zelenega prehoda in industrijske konkurenčnosti.

Cilj izziva

Glavni cilj izziva Advanced Materials je podpreti razvoj in razširitev novih materialov, ki niso le visoko zmogljivi, ampak so tudi v skladu z evropsko zavezanostjo trajnosti. Izziv je strukturiran tako, da spodbuja inovacije materialov, ki lahko zadovoljijo potrebe visokotehnoloških aplikacij, hkrati pa obravnava vprašanja, kot so možnost recikliranja, učinkovitost virov in manjši okoljski odtis.

Področja fokusa in primerne tehnologije

EIC je znotraj domene naprednih materialov opredelil več osrednjih področij, kjer so inovacije ključne:

1. Trajnostni in z viri učinkoviti materiali:
   • Materiali, ki zmanjšujejo odvisnost od redkih virov in omogočajo modele krožnega gospodarstva.
   • Vključuje materiale, ki so zasnovani za recikliranje ali ponovno uporabo, biološko razgradljive materiale in tiste, ki zmanjšajo porabo energije med proizvodnjo.
2. Lahki in trpežni materiali za transport:
   • Lahki materiali so bistveni za prometni sektor, zlasti v letalstvu in avtomobilizmu, kjer lahko izboljšajo učinkovitost porabe goriva in zmanjšajo emisije.
   • Poudarek je na visoko trdnih, lahkih kompozitih in zlitinah, ki povečujejo vzdržljivost brez dodajanja nepotrebne teže.
3. Visoko zmogljivi materiali za energetske aplikacije:
   • Novi materiali, ki prispevajo k rešitvam za obnovljivo energijo, kot so napredne sončne celice, materiali za shranjevanje energije in termoelektrični materiali.
   • V tej kategoriji so zelo iskani materiali, ki izboljšujejo učinkovitost pretvorbe energije, dolgo življenjsko dobo in energijsko gostoto.
4. Napredni materiali za elektroniko in digitalne tehnologije:
   • Materiali, ki omogočajo hitrejše, manjše in energetsko učinkovitejše elektronske komponente.
   • Vključuje inovacije, kot so prilagodljiva elektronika, prevodni polimeri in materiali za aplikacije kvantnega računalništva.
5. Biomedicinske in zdravstvene aplikacije:
   • Biokompatibilni materiali za medicinske pripomočke, vsadke in sisteme za dostavo zdravil.
   • To področje išče materiale, ki lahko izboljšajo rezultate bolnikov s povečanjem vzdržljivosti, zmanjšanjem alergijskih reakcij ali omogočanjem minimalno invazivnih postopkov.

Obseg financiranja in upravičenost

Projekti v okviru izziva Advanced Materials lahko prejmejo nepovratna sredstva in lastniške naložbe za podporo različnih stopenj razvoja in prilagajanja:

• Komponenta donacije:
  • Zagotavlja do 2,5 milijona evrov za kritje stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem in začetnim prototipiranjem.
  • Financiranje je namenjeno napredku materialov od stopnje pripravljenosti na tehnologijo (TRL) 6-8, s poudarkom na preverjanju funkcionalnosti materiala v ustreznih nastavitvah aplikacije.
• Naložbena komponenta:
  • Ponuja lastniške naložbe do 10 milijonov evrov za podporo nadgradnje, vstopa na trg in industrijske proizvodnje.
  • Ta komponenta je še posebej dragocena za podjetja, ki želijo povečati svoje proizvodne zmogljivosti in doseči komercialne trge.

Zahteve glede upravičenosti:

• Projekte morajo voditi zagonska podjetja, mala in srednja podjetja ali mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo s sedežem v državi članici EU ali državi, povezani s Horizon Europe.
• Predlogi morajo pokazati močan komercialni potencial materiala, vključno z jasnimi potmi do vstopa na trg in razširljivosti.
• V projektni načrt je treba vključiti vidike trajnosti, kot so ocena življenjskega cikla, energetska učinkovitost in vpliv na okolje.

Pričakovani rezultati

Izziv Advanced Materials Development and Upscaling je namenjen podpori projektov z visokim potencialom, ki lahko prinesejo oprijemljive rezultate za industrijo in družbo. Pričakovani rezultati vključujejo:

1. Komercialno sposobni napredni materiali:
   • Projekti bi morali doseči stopnjo razvoja, na kateri je material pripravljen za industrijsko proizvodnjo in komercializacijo ter nudi jasno prednost pred obstoječimi materiali v smislu učinkovitosti ali trajnosti.
2. Trajnostni proizvodni procesi:
   • Razvijanje proizvodnih tehnik, ki zmanjšujejo količino odpadkov, porabo energije in vpliv na okolje, v skladu z evropskimi cilji za prakse zelene industrije.
3. Okrepljena evropska konkurenčnost v znanosti o materialih:
   • Izziv želi evropska podjetja postaviti kot vodilna na področju naprednih materialov, zmanjšati odvisnost od uvoženih materialov in spodbujati tehnološko suverenost v kritičnih sektorjih.
4. Intelektualna lastnina in skladnost s standardi:
   • Projekti morajo obravnavati zaščito intelektualne lastnine in biti usklajeni z evropskimi standardi za varnost materialov, kakovost in trajnost.

Vpliv na evropski inovacijski ekosistem

Izziv Advanced Materials Development and Upscaling je sestavni del širše evropske inovacijske strategije. S podpiranjem prebojev v znanosti o materialih EIC spodbuja inovacije, ki se lahko razširijo v različne panoge, spodbujajo napredek v zeleni tehnologiji, digitalni transformaciji, zdravstvenem varstvu itd. Ta prizadevanja ne bodo samo povečala tehnološke neodvisnosti Evrope, temveč bodo prispevala tudi k globalnim trajnostnim ciljem, saj je Evropa vodilna pri pionirskih materialih, zasnovanih za prihodnost.

Če povzamemo, cilj izziva EIC Accelerator v naprednih materialih je opolnomočiti podjetja, da razširijo revolucionarne materiale, prispevajo k trajnostni prihodnosti in Evropo postavijo kot središče za inovativno in okoljsko ozaveščeno znanost o materialih.

Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami: izziv EIC Accelerator 2025

Izziv Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami v okviru EIC Accelerator cilja na inovacije v biotehnologiji hrane in krme, ki znatno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in vplive na okolje, povezane s kmetijsko proizvodnjo. Ta izziv je usklajen z zavezanostjo Evrope k doseganju podnebne nevtralnosti in trajnostnih prehranskih sistemov s podpiranjem projektov, ki spodbujajo učinkovitejši pristop z nizkimi emisijami pri proizvodnji hrane in živalske krme.

Cilj izziva

Glavni cilj tega izziva je spodbujanje biotehnološkega napredka, ki omogoča proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami, zmanjšanje vpliva sektorja na podnebne spremembe in spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks. Namen izziva je financiranje projektov z velikim vplivom, ki izboljšujejo učinkovitost proizvodnje, povečujejo varnost preskrbe s hrano in prispevajo k ciljem EU od vil do vilic in zelenemu dogovoru.

Področja fokusa in primerne tehnologije

EIC je znotraj področja biotehnologije opredelil več osrednjih področij, ki lahko pomagajo preoblikovati proizvodnjo hrane in krme, spodbujajo trajnost, zmanjšajo emisije in inovativne rešitve za alternativne vire beljakovin:

1. Alternativne beljakovine in trajnostni viri hrane:
   • Razvoj rastlinskih, mikrobnih ali gojenih beljakovin kot alternativ tradicionalnim živilskim izdelkom živalskega izvora.
   • Cilj projektov na tem osrednjem področju je zmanjšati okoljski odtis proizvodnje beljakovin, obravnavati izzive, povezane z rabo zemljišč, porabo vode in emisijami metana iz živine.
2. Biotehnološke rešitve za krmo z nizkimi emisijami:
   • Inovacije v krmi za živali, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov pri živini, kot so krmni dodatki, ki zmanjšujejo črevesno proizvodnjo metana pri prežvekovalcih.
   • Krmni izdelki, ki izboljšajo absorpcijo hranil, zmanjšajo izločanje dušika in fosforja ter izboljšajo zdravje in produktivnost živali.
3. Natančna fermentacija in bioproizvodnja:
   • Izkoriščanje natančnih tehnik fermentacije za proizvodnjo bistvenih živilskih sestavin, kot so mlečne beljakovine, vitamini in aminokisline, brez živinoreje.
   • Projekti, ki se osredotočajo na bioproizvodnjo sestavin, ponujajo trajnostne alternative tradicionalnim proizvodnim postopkom in zmanjšujejo emisije, povezane s kmetijskimi dobavnimi verigami.
4. Napredna biotehnologija pridelka za učinkovito rabo virov:
   • Genetski pridelki ali pridelki z izboljšanimi mikrobiomi, ki potrebujejo manj vode, gnojil ali pesticidov, hkrati pa ohranjajo ali izboljšujejo pridelek.
   • To osredotočeno področje vključuje sorte poljščin, ki so bile optimizirane za odpornost proti vplivom podnebnih sprememb, s čimer se zmanjša potreba po intenzivnih vložkih virov.
5. Rešitve krožnega biogospodarstva:
   • Biotehnološke metode za pretvorbo kmetijskih odpadkov v dragocene izdelke, kot so biogoriva, biološko razgradljiva plastika ali visokokakovostne sestavine živalske krme.
   • Cilj krožnih rešitev je zapreti zanke virov, izboljšati učinkovitost virov in zmanjšati količino odpadkov pri proizvodnji hrane in krme.

Obseg financiranja in upravičenost

Projekti, izbrani v okviru izziva Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami, so upravičeni do nepovratnih sredstev in lastniške podpore za lažji razvoj in povečanje:

• Komponenta donacije:
  • Zagotavlja do 2,5 milijona evrov za kritje upravičenih stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem, pilotnim testiranjem in začetnimi fazami proizvodnje.
  • Osredotoča se na napredovanje projektov od stopnje tehnološke pripravljenosti (TRL) 6-8, podpira testiranje izvedljivosti, razvoj prototipov in predstavitev v ustreznih okoljih.
• Naložbena komponenta:
  • Ponuja lastniške naložbe do 10 milijonov evrov, namenjene podpori dejavnosti povečanja, komercialne proizvodnje in širitve trga.
  • Zasnovan za podjetja, ki so pripravljena industrializirati svojo tehnologijo in vzpostaviti znatno prisotnost na trgu.

Zahteve glede upravičenosti:

• Odprto za novoustanovljena podjetja, MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v državi članici EU ali pridruženi državi.
• Predlogi bi morali prikazati jasno pot do komercializacije in razširljivosti ter pokazati potencial za znaten vpliv na zmanjšanje emisij in učinkovito rabo virov.
• Projekti morajo upoštevati tudi vidike skladnosti s predpisi in trajnosti ter zagotoviti, da so predlagane rešitve usklajene s standardi EU za varnost hrane in okoljsko odgovornost.

Pričakovani rezultati

Pričakuje se, da bo izziv Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami spodbudil oprijemljive rezultate, ki bodo spodbujali trajnostno kmetijstvo, zmanjšali emisije in izboljšali prehransko varnost. Ključni pričakovani rezultati vključujejo:

1. Komercialno izvedljive rešitve za hrano in krmo z nizkimi emisijami:
   • Razvoj izdelkov, pripravljenih na trg, ki nudijo merljivo zmanjšanje emisij in vpliva na okolje v primerjavi s konvencionalno proizvodnjo hrane in krme.
2. Izboljšana trajnost v prehrambenih sistemih:
   • Cilj izziva je spodbujanje biotehnoloških inovacij, ki zmanjšujejo odvisnost od intenzivne živinoreje, spodbujajo alternativne vire beljakovin in omogočajo trajnostno pridelavo rastlin.
3. Podpora za krožno biogospodarstvo:
   • Projekti, ki zapirajo zanke virov in valorizirajo kmetijske stranske proizvode, prispevajo k bolj trajnostnemu biogospodarstvu, zmanjševanju odpadkov in ustvarjanju novih tokov vrednosti.
4. Zmanjšane emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva:
   • Projekti bi morali pokazati potencial za obsežno zmanjšanje emisij, kar bi prispevalo k podnebnim ciljem EU in se uskladilo z zavezami iz Pariškega sporazuma.

Vpliv na evropski inovacijski ekosistem

Izziv Biotehnologija za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami prispeva k vodilni vlogi Evrope na področju trajnostnega kmetijstva in prehranske varnosti. S podporo transformativnim biotehnološkim rešitvam EIC evropskim podjetjem omogoča zmanjšanje vpliva kmetijstva na okolje, razvoj alternativnih virov hrane in spodbujanje biološkega gospodarstva. Ta izziv ne podpira le strategij EU od vil do vilic in zelenega dogovora, temveč tudi krepi položaj Evrope kot vodilne svetovne družbe na področju trajnostnih biotehnoloških inovacij, spodbuja odpornost in konkurenčnost v agroživilskem sektorju.

Skratka, izziv biotehnologije za proizvodnjo hrane in krme z nizkimi emisijami EIC Accelerator je bistven za spodbujanje prehoda Evrope na trajnostne prehranske sisteme. Z omogočanjem biotehnoloških napredkov, ki zmanjšujejo emisije, ohranjajo vire in zagotavljajo razširljive rešitve, ta izziv neposredno podpira bolj odporen in okoljsko odgovoren prehranski sistem za Evropo in širše.

GenAI4EU: Evropski generativni AI prvaki – EIC Accelerator Challenge 2025

Izziv GenAI4EU: European Generative AI Champions v okviru EIC Accelerator je ciljno usmerjena pobuda, namenjena vzpostavitvi evropskega vodstva na področju generativne umetne inteligence (AI). Ta izziv se osredotoča na podporo zagonskim podjetjem z velikim potencialom, MSP in podjetjem s srednjo kapitalizacijo, ki razvijajo vrhunske generativne rešitve umetne inteligence, ki so v skladu z evropskimi vrednotami, zlasti glede zasebnosti podatkov, etičnih standardov in skladnosti s predpisi. Z vlaganjem v evropske generativne zmogljivosti umetne inteligence si ta izziv prizadeva povečati evropsko digitalno suverenost in konkurenčnost v hitro rastočem sektorju umetne inteligence.

Cilj izziva

Glavni cilj izziva GenAI4EU je spodbujanje razvoja in uvajanja generativnih tehnologij umetne inteligence, ki so inovativne, etično utemeljene in se odzivajo na edinstvene potrebe evropskih industrij in družbe. Z močnim poudarkom na preglednosti, odgovornosti in varnosti podatkov želi ta izziv postaviti Evropo kot vodilno mesto na področju umetne inteligence, hkrati pa spoštovati regulativni okvir EU.

Področja fokusa in primerne tehnologije

EIC je opredelil več osrednjih področij za generativne aplikacije umetne inteligence, ki so v skladu s strateškimi cilji Evrope, zlasti v zdravstvu, proizvodnji, kreativnih industrijah in javni upravi. Vsako področje poudarja rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci in lahko ustvarijo podatke, vsebino, dizajne ali procese, ki povečujejo produktivnost, ustvarjalnost in učinkovitost.

1. Generativna umetna inteligenca za zdravstvo in znanosti o življenju:
   • Aplikacije vključujejo sisteme AI, ki lahko pomagajo pri analizi medicinskih slik, prilagojenih priporočilih za zdravljenje, odkrivanju zdravil in sintetični biologiji.
   • Projekti na tem področju bi se morali osredotočiti na izboljšanje diagnostične natančnosti, pospeševanje časovnih rokov raziskav in ustvarjanje vrednosti v zdravstvenem ekosistemu ob spoštovanju strogih etičnih in regulativnih standardov.
2. Generativni AI pri ustvarjanju vsebin in medijev:
   • Podpira orodja, ki jih poganja umetna inteligenca, za ustvarjanje vizualne vsebine, besedila, glasbe in drugih ustvarjalnih rezultatov za industrije, kot so oglaševanje, novinarstvo, zabava in digitalna umetnost.
   • Poudarek je na ustvarjanju odgovornih orodij AI, ki lahko spodbujajo inovacije v medijih in umetnosti, hkrati pa obravnavajo pomisleke glede avtentičnosti, avtorskih pravic in ustvarjanja etične vsebine.
3. Generativni AI za industrijske in proizvodne aplikacije:
   • Rešitve AI, ki lahko optimizirajo procese načrtovanja, izboljšajo razvoj izdelkov, poenostavijo proizvodnjo in avtomatizirajo nadzor kakovosti.
   • Projekti lahko vključujejo programsko opremo za generativno načrtovanje, avtomatizirano kodiranje za industrijske aplikacije ali simulacije, ki jih poganja AI za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov v proizvodnih okoljih.
4. Generativni AI za obdelavo naravnega jezika in interakcijo človek-stroj:
   • To področje vključuje tehnologije umetne inteligence, ki izboljšujejo razumevanje naravnega jezika, prevajanje in zmogljivosti virtualnega pomočnika, prilagojene za uporabo v poslovanju, javni upravi in storitvah za stranke.
   • Projekti bi morali poudarjati uporabniku prijazne, varne in pregledne sisteme umetne inteligence, ki izboljšujejo komunikacijo in operativno učinkovitost v sektorjih, kot so finance, vlada in izobraževanje.
5. Etične in pregledne rešitve AI:
   • Osredotočite se na generativne aplikacije umetne inteligence, ki dajejo prednost preglednosti, odgovornosti in zasebnosti ter zagotovite, da so ti sistemi usklajeni z zakonom EU o umetni inteligenci in Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR).
   • Rešitve bi morale vključevati mehanizme za zaščito podatkov, razlagljivost rezultatov, ki jih ustvari umetna inteligenca, in nadzorne ukrepe za preprečevanje zlorabe ali nenamernih posledic.

Obseg financiranja in upravičenost

Projekti v okviru izziva GenAI4EU lahko dostopajo do mešanice nepovratnih sredstev in lastniškega financiranja za podporo razvoju, povečanju in komercializaciji generativnih tehnologij umetne inteligence:

• Komponenta donacije:
  • Zagotavlja do 2,5 milijona evrov za kritje upravičenih dejavnosti raziskav in razvoja, testiranja prototipov in začetne tržne validacije.
  • Cilj je napredovati pri projektih od stopnje pripravljenosti na tehnologijo (TRL) 6-8, s poudarkom na validaciji tehnologije v ustreznih okoljih in pripravi za vstop na trg.
• Naložbena komponenta:
  • Ponuja lastniške naložbe do 10 milijonov evrov za podporo povečanju, proizvodnji in komercialni uvedbi.
  • Naložbena komponenta je namenjena podjetjem s preverjenimi tehnologijami, pripravljenimi za obsežno uvedbo na evropskih trgih.

Zahteve glede upravičenosti:

• Odprto za novoustanovljena podjetja, MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v državah članicah EU ali državah, povezanih s programom Horizon Europe.
• Kandidati morajo dokazati razširljivost in komercialni potencial svoje tehnologije umetne inteligence, skupaj z jasno usklajenostjo z etičnimi standardi in regulativnimi zahtevami EU.
• Predlogi bi morali vključevati posebne načrte za obravnavanje zasebnosti podatkov, razložljivosti in zmanjševanja tveganja pri uvajanju umetne inteligence.

Pričakovani rezultati

Pričakuje se, da bo izziv GenAI4EU prinesel visokoučinkovite generativne tehnologije umetne inteligence, ki bodo poganjale digitalno preobrazbo Evrope, hkrati pa dajale prednost etičnim vidikom in skladnosti. Ključni pričakovani rezultati vključujejo:

1. Komercialno izvedljive generativne rešitve AI:
   • Razvoj izdelkov in storitev umetne inteligence, pripravljenih na trg, ki izpolnjujejo potrebe industrije in ustvarjajo vrednost v zdravstvu, medijih, proizvodnji in drugih sektorjih.
2. Okrepljena digitalna suverenost za Evropo:
   • Vzpostavitev močne evropske prisotnosti v generativni umetni inteligenci, zmanjšanje odvisnosti od neevropskih ponudnikov umetne inteligence in zagotavljanje usklajenosti z evropskimi vrednotami.
3. Etična in odgovorna uvedba umetne inteligence:
   • Rešitve, ki dajejo prednost etičnim vidikom, vključno s preglednostjo, odgovornostjo in varstvom podatkov, ki postavljajo merilo za odgovoren razvoj umetne inteligence po vsem svetu.
4. Izboljšane inovacije v ključnih panogah:
   • Generativne aplikacije umetne inteligence, ki spodbujajo inovacije, racionalizirajo delovanje in povečujejo produktivnost v več panogah ter podpirajo evropsko konkurenčnost in trajnostno rast.

Vpliv na evropski inovacijski ekosistem

Izziv GenAI4EU: European Generative AI Champions je strateška pobuda za dvig vloge Evrope v krajini generativne umetne inteligence. S podporo projektom, ki upoštevajo stroge etične standarde in dajejo prednost zasebnosti in preglednosti uporabnikov, EIC Accelerator želi ustvariti zaupanja vreden ekosistem za inovacije umetne inteligence v Evropi. Ta izziv podpira tudi evropsko strategijo umetne inteligence, ki spodbuja digitalno suverenost, varnost in konkurenčnost v kritičnih sektorjih.

Skratka, izziv GenAI4EU je osrednjega pomena za vizijo EIC o prihodnosti, kjer bo Evropa vodilna na področju etične in napredne umetne inteligence. Z omogočanjem razvoja generativnih tehnologij umetne inteligence, ki so pripravljene na trg in temeljijo na evropskih načelih, ta izziv prispeva k robustnemu, varnemu in konkurenčnemu ekosistemu umetne inteligence, ki podpira inovacije in je usklajen z digitalnimi in etičnimi standardi EU.

Storitve v vesolju in odporna vesoljska infrastruktura EU: izziv EIC Accelerator 2025

Izziv In-Space Servicing and Resilient EU Space Infrastructure, del programa EIC Accelerator, se osredotoča na krepitev prisotnosti in avtonomije Evrope v vesolju z naprednimi tehnologijami, ki povečujejo trajnost, odpornost in operativnost evropskih vesoljskih sredstev. Ker vesolje postaja vse bolj bistvenega pomena za komunikacije, navigacijo, spremljanje podnebja in varnost, je cilj tega izziva spodbujanje inovacij, ki lahko vzdržujejo in varujejo evropsko vesoljsko infrastrukturo, zmanjšajo odvisnost od storitev zunaj EU in zagotovijo dolgoročno vesoljsko trajnost.

Cilj izziva

Glavni cilj tega izziva je razviti inovativne rešitve za servisiranje, popravilo, vzdrževanje in odpornost satelitov in druge kritične vesoljske infrastrukture v vesolju. S podpiranjem teh rešitev je cilj izziva okrepiti strateško avtonomijo Evrope v vesolju, ublažiti tveganja zaradi vesoljskih odpadkov in uveljaviti Evropo kot vodilno na področju vesoljske trajnosti in odpornosti.

Področja fokusa in primerne tehnologije

EIC je opredelil več osrednjih področij znotraj vesoljskega servisiranja in vesoljske odpornosti za obravnavo nastajajočih izzivov v vesoljskem sektorju. Te vključujejo tehnologije, ki omogočajo varno in trajnostno delovanje v orbiti, podaljšujejo življenjsko dobo vesoljskih sredstev in zagotavljajo zanesljivost kritične infrastrukture.

1. Servis in polnjenje goriva v vesolju:
   • Tehnologije, ki omogočajo servisiranje, popravilo, nadgradnjo ali polnjenje satelitov in drugih vesoljskih sredstev med orbito, kar podaljšuje njihovo operativno življenjsko dobo.
   • To osredotočeno področje vključuje robotske servisne sisteme, avtonomne priklopne mehanizme in tehnologije za prenos goriva, ki zmanjšujejo potrebo po nadomestnih izstrelitvah in zmanjšujejo količino odpadkov.
2. Satelitska odpornost in upravljanje napak:
   • Rešitve, zasnovane za izboljšanje vzdržljivosti satelitov, odpornosti na napake in zmožnosti samopopravljanja, zaradi česar so bolj odporni na mehanske okvare, izpostavljenost sevanju in druge nevarnosti v vesolju.
   • Projekti lahko vključujejo sisteme redundance, zaznavanje napak na podlagi umetne inteligence in sisteme za samodejno obnovitev, ki satelitom omogočajo vzdrževanje delovanja v neugodnih razmerah.
3. Upravljanje z orbitalnimi odpadki in izogibanje trčenju:
   • Tehnologije, ki zaznavajo, sledijo in blažijo vesoljske odpadke, kar zmanjšuje tveganje trkov, ki bi lahko poškodovali satelite ali motili kritične storitve.
   • To področje vključuje tehnike odstranjevanja odpadkov, programsko opremo za sledenje in sisteme za izogibanje trkom, ki prispevajo k varnejšemu orbitalnemu okolju in podpirajo dolgoročno trajnost vesolja.
4. Varne komunikacije in vesoljski podatkovni sistemi:
   • Razvoj varnih in odpornih vesoljskih komunikacijskih sistemov, ki zagotavljajo zanesljiv prenos podatkov, zlasti na področjih, ki so kritična za evropsko varnost in infrastrukturo.
   • Področja poudarka vključujejo tehnologije šifriranja, distribucijo kvantnih ključev in druge varne metode prenosa podatkov, ki varujejo vesoljska sredstva EU pred kibernetskimi grožnjami in prestrezanjem.
5. Avtonomne vesoljske operacije in robotika:
   • Rešitve za avtonomno navigacijo, vzdrževanje postaje in delovanje robotskih sistemov za kompleksne naloge, kot so popravila, pregledi in sestavljanje v vesolju.
   • Avtonomni sistemi so ključnega pomena za izvajanje operacij v nevarnih ali oddaljenih območjih vesolja, saj zmanjšujejo potrebo po človeškem posredovanju ter povečujejo varnost in učinkovitost misije.

Obseg financiranja in upravičenost

Izziv In-Space Servicing and Resilient EU Space Infrastructure ponuja nepovratna sredstva in lastniško financiranje za podporo razvoju, testiranju in komercializaciji vesoljskih tehnologij, ki zagotavljajo trajnostne in avtonomne vesoljske operacije.

• Komponenta donacije:
  • Zagotavlja do 2,5 milijona evrov za kritje upravičenih dejavnosti raziskav in razvoja, izdelave prototipov in testiranja, potrebnih za napredek teh tehnologij od stopnje pripravljenosti na tehnologijo (TRL) 6-8.
  • Financiranje je namenjeno podpori demonstracijskih projektov, študij izvedljivosti in začetnega testiranja v ustreznem vesolju ali simuliranih okoljih.
• Naložbena komponenta:
  • Ponuja lastniške naložbe do 10 milijonov evrov za povečanje proizvodnje, komercialno uvajanje in širitev trga.
  • Naložbena komponenta je namenjena podjetjem, ki so pripravljena industrializirati svoje vesoljske tehnologije in podpreti obsežno uvedbo prožne vesoljske infrastrukture.

Zahteve glede upravičenosti:

• Odprto za novoustanovljena podjetja, MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v državah članicah EU ali državah, povezanih s programom Horizon Europe.
• Predlogi morajo pokazati jasno pot do trga, razširljivost in dobro razumevanje regulativnih in operativnih zahtev v vesoljskem sektorju.
• Projekti bi morali obravnavati tudi vidike trajnosti, kot je zmanjšanje vesoljskih odpadkov in upoštevanje mednarodnih smernic za odgovorno delovanje v vesolju.

Pričakovani rezultati

Pričakuje se, da bo izziv servisiranja v vesolju in odpornosti vesoljske infrastrukture EU ustvaril odmevne inovacije, ki podpirajo trajnost, avtonomijo in konkurenčnost evropske vesoljske infrastrukture. Pričakovani rezultati vključujejo:

1. Komercialno izvedljive rešitve za servisiranje v vesolju:
   • Razvoj zanesljivih, na trg pripravljenih tehnologij za satelitsko servisiranje, popravilo in oskrbo z gorivom, ki podaljšujejo življenjsko dobo vesoljskih sredstev in zmanjšujejo potrebo po nadomestnih izstrelitvah.
2. Izboljšana odpornost vesoljske infrastrukture:
   • Tehnologije, ki izboljšujejo vzdržljivost, odpornost na napake in dolgoživost delovanja vesoljske infrastrukture EU ter zagotavljajo neprekinjeno storitev za kritične aplikacije, kot so telekomunikacije, opazovanje Zemlje in navigacija.
3. Zmanjšanje vesoljskih odpadkov in varnejše orbitalne operacije:
   • Rešitve, ki prispevajo k zmanjševanju vesoljskih odpadkov in varnejših orbitalnih okoljih, zmanjšujejo tveganje trkov satelitov in spodbujajo trajnostne vesoljske prakse.
4. Okrepljena evropska avtonomija v vesolju:
   • Z vlaganjem v varno in odporno vesoljsko infrastrukturo ta izziv podpira strateško avtonomijo Evrope v vesolju in zmanjšuje odvisnost od tehnologij in storitev zunaj EU.

Vpliv na evropski inovacijski ekosistem

Izziv servisiranja v vesolju in odpornosti vesoljske infrastrukture EU je ključni del evropskih prizadevanj za izgradnjo trajnostne in avtonomne prisotnosti v vesolju. S spodbujanjem inovativnih tehnologij, ki podaljšujejo življenjsko dobo in odpornost vesoljskih sredstev, EIC krepi konkurenčnost Evrope v svetovni vesoljski industriji in podpira strateške prednostne naloge EU. Ta izziv je usklajen z vesoljsko strategijo EU in je sestavni del zagotavljanja, da Evropa ohrani nadzor nad bistvenimi vesoljskimi storitvami.

Skratka, izziv servisiranja v vesolju in odpornosti vesoljske infrastrukture EU podpira ambicije Evrope za varen, trajnosten in konkurenčen vesoljski sektor. Z vlaganjem v avtonomno servisiranje, upravljanje z odpadki in odporno vesoljsko infrastrukturo EIC pomaga evropskim podjetjem prevzeti vodilno vlogo pri ustvarjanju odgovornega, samozadostnega vesoljskega okolja, ki lahko podpira gospodarsko rast, znanstvena odkritja in družbene potrebe v prihodnjih letih.

Inovacije v mobilnosti prihodnosti: izziv EIC Accelerator 2025

Izziv Innovations in Future Mobility v okviru programa EIC Accelerator je namenjen naprednim tehnologijam, ki preoblikujejo transport in ga naredijo bolj trajnostnega, avtonomnega in povezanega. Ta izziv podpira novoustanovljena podjetja, MSP in mala podjetja s srednjo kapitalizacijo, ki razvijajo odmevne inovacije, ki izboljšujejo varnost, učinkovitost in trajnost rešitev za mobilnost. S spodbujanjem novih tehnologij v električnem, avtonomnem in multimodalnem prometu se želi EIC uskladiti s cilji zelenega prehoda in digitalne preobrazbe EU ter spodbujati prihodnost dostopne, okolju prijazne in učinkovite mobilnosti za vse.

Cilj izziva

Glavni cilj izziva Innovations in Future Mobility je financiranje najsodobnejših rešitev, ki na novo definirajo, kako se premikajo ljudje in blago, s poudarkom na zmanjševanju emisij, optimizaciji mestnega prevoza in izboljšanju povezljivosti. S tem izzivom si EIC prizadeva podpreti inovacije, ki prispevajo k cilju podnebne nevtralnosti EU in se odzivajo na pritiske urbanizacije ter obravnavajo potrebo po pametnejših in bolj trajnostnih prometnih sistemih.

Področja fokusa in primerne tehnologije

EIC je opredelil ključna področja v prihodnji mobilnosti, ki spodbujajo projekte, ki vključujejo trajnostne prakse, napredne digitalne tehnologije in na uporabnika osredotočene modele. Vsako področje poudarja tehnologije, ki prispevajo k učinkovitejšemu, čistejšemu in med seboj povezanemu ekosistemu mobilnosti.

1. Električna in brezemisijska vozila:
   • To vključuje razvoj električnih, vodikovih ali hibridnih pogonskih sistemov za vozila vseh vrst, vključno z avtomobili, avtobusi, tovornjaki in dostavnimi vozili zadnjega kilometra.
   • Projekti bi morali poudarjati napredek v tehnologiji baterij, infrastrukturi za polnjenje, gorivnih celicah in integraciji obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali ogljični odtis prometnega sektorja.
2. Avtonomna in povezana vozila:
   • Inovacije v tehnologijah samovozečih in povezanih vozil, ki izboljšujejo varnost, optimizirajo pretok prometa in povečujejo operativno učinkovitost.
   • Ključna področja vključujejo tehnologijo senzorjev, odločanje na podlagi umetne inteligence, komunikacijo vozila z vsem (V2X) in ukrepe kibernetske varnosti za avtonomne sisteme, s poudarkom na zmanjšanju človeškega posredovanja in napak pri prevozu.
3. Multimodalne in integrirane transportne rešitve:
   • Razvoj sistemov, ki omogočajo brezhibno povezljivost med različnimi načini prevoza, kot so javni prevoz, kolesarjenje in storitve skupne vožnje.
   • To področje spodbuja ustvarjanje platform mobilnosti kot storitve (MaaS), upravljanje prometa v realnem času in sisteme pametnih vozovnic, ki naredijo prevoz bolj dostopen in uporabniku prijaznejši.
4. Urbana zračna mobilnost (UAM):
   • Rešitve, povezane z nastajajočim področjem urbane zračne mobilnosti, vključno z letali z električnim navpičnim vzletanjem in pristajanjem (eVTOL), logistiko dronov in upravljanjem zračnega prometa za urbana okolja.
   • Projekti, ki se osredotočajo na UAM, bi morali obravnavati varnost, skladnost s predpisi, zmanjšanje hrupa in integracijo s kopenskim prometom, da bi ustvarili izvedljivo in trajnostno omrežje zračne mobilnosti.
5. Trajnostna logistika in tovorni promet:
   • Tehnologije, ki povečujejo trajnost in učinkovitost prevoza blaga, zlasti v mestni logistiki in logistiki zadnjega kilometra.
   • To vključuje električne in avtonomne rešitve za tovor, optimizirano usmerjanje, pametno skladiščenje in digitalne logistične platforme, ki zmanjšujejo emisije in zastoje.
6. Pametna infrastruktura in mobilnost, ki podpira IoT:
   • Inovacije v infrastrukturi in aplikacijah interneta stvari (IoT), ki podpirajo pametne ceste, prilagodljive semaforje in inteligentne sisteme javnega prevoza.
   • To področje poudarja povezano infrastrukturo, ki sodeluje z vozili in podatkovnimi sistemi za izboljšanje pretoka prometa, varnosti in porabe energije, zlasti v mestnih okoljih.

Obseg financiranja in upravičenost

Izziv Innovations in Future Mobility zagotavlja nepovratna sredstva in lastniška sredstva za podporo razvoju, povečanju in komercializaciji transformativnih tehnologij mobilnosti:

• Komponenta donacije:
  • Ponuja do 2,5 milijona evrov za kritje stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem, testiranjem in začetno tržno validacijo, napredovanjem tehnologij od stopnje pripravljenosti na tehnologijo (TRL) 6-8.
  • Donacija podpira izdelavo prototipov, pilotne programe in testiranje v dejanskih razmerah, s čimer pomaga približati prihodnje mobilnostne inovacije pripravljenosti na trg.
• Naložbena komponenta:
  • Zagotavlja lastniške naložbe do 10 milijonov evrov za povečanje proizvodnje, širitev infrastrukture in lažji vstop na trg.
  • Ta komponenta je namenjena podjetjem z zrelimi tehnologijami, pripravljenimi na industrializacijo in obsežno uporabo.

Zahteve glede upravičenosti:

• Odprto za novoustanovljena podjetja, MSP in mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo v državah članicah EU ali državah, povezanih s programom Horizon Europe.
• Predlogi morajo izkazovati komercialno upravičenost, razširljivost in usklajenost s cilji EU glede trajnosti in digitalnega prehoda.
• Projekti bi morali obravnavati tudi regulativne in varnostne zahteve, zlasti za avtonomne sisteme, zračno mobilnost v mestih in druge tehnologije z velikim vplivom.

Pričakovani rezultati

Namen izziva Innovations in Future Mobility je ustvariti oprijemljive rezultate, ki preoblikujejo evropsko krajino mobilnosti, zaradi česar bo prevoz čistejši, varnejši in učinkovitejši. Ključni pričakovani rezultati vključujejo:

1. Komercialno donosna brezemisijska in avtonomna vozila:
   • Razvoj električnih in avtonomnih vozil, pripravljenih na trg, ki zmanjšujejo emisije, izboljšujejo varnost in podpirajo trajnostni mestni in regionalni promet.
2. Izboljšane rešitve za mestno in regionalno mobilnost:
   • Rešitve, ki omogočajo brezhiben multimodalni transport, ki evropskim državljanom in podjetjem ponuja učinkovitejše in prilagodljivejše možnosti mobilnosti.
3. Napredek v pametni infrastrukturi za mobilnost v mestih:
   • Uvedba infrastrukture, ki podpira IoT, pametnih prometnih sistemov in digitalnih platform, ki izboljšujejo upravljanje prometa, zmanjšujejo zastoje in izboljšujejo urbano življenje.
4. Zmanjšanje prometnih emisij in zastojev:
   • S podpiranjem rešitev za mobilnost brez emisij in učinkovitosti je cilj tega izziva pomagati mestom pri doseganju standardov kakovosti zraka, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in olajšanju prometnih zastojev.
5. Okrepljena evropska konkurenčnost v prihodnji mobilnosti:
   • Z vlaganjem v napredne tehnologije mobilnosti želi EIC Evropo postaviti kot vodilno mesto v svetu na področju trajnostnega in avtonomnega prevoza, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast.

Vpliv na evropski inovacijski ekosistem

Izziv Inovacije v mobilnosti prihodnosti je bistvenega pomena za doseganje evropske vizije podnebno nevtralnega, med seboj povezanega in uporabniku prijaznega prometnega ekosistema. S podpiranjem prelomnih tehnologij v električnih vozilih, avtonomnih sistemih in multimodalnem transportu EIC Accelerator spodbuja bolj zeleno in učinkovitejšo krajino mobilnosti, ki je usklajena z zelenim dogovorom, strategijo trajnostne in pametne mobilnosti ter digitalno strategijo EU. Ta izziv ne le krepi konkurenčnost Evrope na svetovnih trgih mobilnosti, ampak tudi prispeva k bolj zdravim in trajnostnim urbanim okoljem za evropske državljane.

Če povzamemo, izziv Innovations in Future Mobility v okviru EIC Accelerator poskuša opolnomočiti evropska podjetja, da postanejo vodilna pri preoblikovanju transporta z najsodobnejšimi tehnologijami, ki dajejo prednost trajnosti, varnosti in povezljivosti. S to pobudo naj bi Evropa začela novo dobo mobilnosti, ki bo koristila tako gospodarstvu kot okolju ter bo ustvarila odporen in v prihodnost usmerjen prometni sistem za prihodnje generacije.

O tem

Članki, ki jih najdete na Rasph.com odražajo mnenja Raspha ali njegovih avtorjev in nikakor ne odražajo mnenj Evropske komisije (EK) ali European Innovation Council (EIC). Zagotovljene informacije so namenjene izmenjavi perspektiv, ki so dragocene in lahko potencialno informirajo prijavitelje o shemah financiranja nepovratnih sredstev, kot so EIC Accelerator, EIC Pathfinder, EIC Transition ali sorodni programi, kot je Innovate UK v Združenem kraljestvu ali subvencija za inovacije in raziskave malih podjetij (SBIR) v Združene države.

Članki so lahko koristen vir tudi za druga svetovalna podjetja v prostoru za nepovratna sredstva, pa tudi za profesionalne avtorje nepovratnih sredstev, ki so zaposleni kot samostojni podjetniki ali so del malih in srednje velikih podjetij (MSP). EIC Accelerator je del programa Obzorje Evropa (2021–2027), ki je pred kratkim nadomestil prejšnji okvirni program Obzorje 2020.

Ta članek je napisal ChatEIC. ChatEIC je asistent EIC Accelerator, ki lahko svetuje pri pisanju predlogov, razpravlja o trenutnih trendih in ustvarja pronicljive članke o različnih temah. Članki, ki jih je napisal ChatEIC, lahko vsebujejo netočne ali zastarele informacije.

- Kontaktiraj nas -

 

Članki EIC Accelerator

Vse upravičene države EIC Accelerator (vključno z Združenim kraljestvom, Švico in Ukrajino)

Razlaga postopka ponovne predložitve za EIC Accelerator

Kratka, a izčrpna razlaga EIC Accelerator

Okvir financiranja EIC na enem mestu (Pathfinder, Transition, Accelerator)

Odločanje med EIC Pathfinder, Transition in Accelerator

Zmagovalni kandidat za EIC Accelerator

Izziv z odprtimi razpisi EIC Accelerator: prevladujejo medtehnološke inovacije

Pojdite financirati sami: Ali so potrebne lastniške naložbe EIC Accelerator? (Predstavljamo Grant+)

EIC Accelerator DeepDive: Analiza panog, držav in vrst financiranja zmagovalcev EIC Accelerator (2021–2024)

Kopati globoko: novi DeepTech Focus EIC Accelerator in ozka grla njegovega financiranja

Zombie Innovation: EIC Accelerator financiranje za žive mrtvece

Smack My Pitch Up: Spreminjanje fokusa ocenjevanja EIC Accelerator

Kako globoka je vaša tehnologija? Poročilo o vplivu European Innovation Council (EIC Accelerator)

Analiziranje razkritega seznama intervjujev EIC Accelerator (stopnje uspešnosti, panoge, neposredne predložitve)

Krmarjenje EIC Accelerator: izkušnje, pridobljene v pilotnem programu

Kdo se ne bi smel prijaviti na EIC Accelerator in zakaj

Tveganje predstavitve vseh tveganj v programu EIC Accelerator z visokim tveganjem

Kako pripraviti ponovno predložitev EIC Accelerator

Kako pripraviti dobro aplikacijo EIC Accelerator: Splošni projektni nasveti

Kako oblikovati zavrnitev EIC Accelerator: razlaga ponovne predložitve predlogov za nepovratna sredstva